Plečnikove Žale na Unescovem seznamu
Na 44. zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino, ki se je pod kitajskim predsedovanjem začelo 16. julija 2021, so potrdili vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na ta prestižni svetovni seznam. Poleg kompleksa mesta mrtvih - Plečnikovih Žal – Vrta vseh svetih, se je na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine vpisalo še šest njegovih del na področju Mestne občine Ljubljana, ki so prepoznavna celota, ki jo danes imenujemo tudi Plečnikova Ljubljana.
Plečnikove Žale – Vrt vseh svetih je bil po Plečnikovih načrtih zgrajen v letih 1937 do 1940. Vhod na Vrt vseh svetih, tako je prostor poslednjega slovesa poimenoval Plečnik, je zasnovan monumentalno, kot mogočne Propileje. Osrednja stavba žalskega kompleksa je Molilnica, okoli katere so razvrščene mrliške vežice oziroma kapelice, posvečene različnim svetnikom in zavetnikom ljubljanskih župnij. Le te so obdane z izjemno parkovno ureditvijo različnih dreves, grmovnih ograj, vodnjaka, stebrov in svetilk. Na koncu Vrta vseh svetih je Plečnik umestil stavbo mizarskih delavnic, ki jo krasijo freske.
Izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju “izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini”. Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem. Vse troje predstavlja stebre koncepta t. i. izjemne univerzalne vrednosti., ki je utemeljena v svetovnem merilu.
Območje Plečnikovih Žal je bilo že do sedaj evidentirano območje kulturne dediščine in vpisano v Register nepremične kulturne dediščine Ministrstva za kulturo RS. Poleg tega so Plečnikove Žale kulturni spomenik državnega pomena, nosijo pa tudi znak Evropska dediščina iz medvladne iniciative.
