Skoči na vsebino

Obiskovalci

Detajl iz pokopališča Žale.

Pokopališče Žale sodi med najbolj znamenita evropska pokopališča. Plečnikove Žale so kulturni spomenik državnega pomena in v postopku vpisa na seznam kulturne dediščine UNESCO. Poslovilni kompleks Plečnikovih Žal nosi tudi znak Evropska dediščina iz medvladne iniciative. Njihov ogled je zato posebno doživetje.

Pokopališča danes

Pomembna evropska pokopališča, kot je pokopališče Žale, niso več zgolj ograjeni prostori, namenjeni pokopavanju in spominu na umrle, pač pa mnogo več – so tudi kulturna dediščina, parki in turistične znamenitosti. So tisti prostori, kjer se povezujejo in prepletajo sedanjost in preteklost, umetnost in narava. Pokopališča so torej pomemben del naše kulture, zgodovine in umetnosti. So muzeji na prostem. So polna stvaritev znanih kiparjev, arhitektov in drugih umetnikov. Na pokopališču Žale so oblikovali številne nagrobnike najboljši slovenski umetniki in arhitekti, kot so Lojze Dolinar, brata France in Tone Kralj, Ivan Vurnik, Tine Kos, brata Boris in Zdenko Kalin, Edvard Ravnikar, Janez Boljka in mnogi drugi. Poleg intimnih zgodb navadnih ljudi pokopališča pripovedujejo tudi zgodbo o odnosu mesta do kulture, do zgodovine, do vsega, kar je lepo. Nadalje pripoveduje zgodbo o slovenstvu, saj so tu svoj zadnji počitek našle številne znane osebnosti, velikani naše zgodovine, pesniki, pisatelji, igralci, športniki, politiki.

Podjetje ŽALE, d.o.o. se že vrsto let sooča s pomembnim izzivom ohraniti dediščino in tradicijo, a hkrati slediti implementacijam novih tehnologij in spodbujanju turizma. Aktivno sodelujemo v Združenju kulturno pomembnih evropskih pokopališč (Association of Significant Cemeteries in Europe – ASCE) že od njegovega nastanka leta 2001. Mestna občina je ena izmed njegovih ustanovnih članic.

Zgodovina Žal

Seveda je za veliko umetniško vrednost odgovoren predvsem znani arhitekt Jože Plečnik, ki je poslovilni kompleks ob pokopališču zasnoval v 30. letih prejšnjega stoletja. Stavbe na pokopališču so bile izgrajene tik pred začetkom 2. svetovne vojne, po njej pa so dolgo samevale in propadale. V začetku 90. let prejšnjega stoletja so ponovno oživele po strokovni prenovi pod vodstvom Plečnikovega študenta Vlasta Kopača. Zaradi razvoja pogrebne in pokopališke dejavnosti so se pojavile potrebe po novih prostorih za opravljanje dejavnosti, zato so kasneje zgradili še Kerševanove Žale, zaradi večanja mesta Ljubljana in s tem tudi potreb po zadostnem številu grobov, pa je občina s sodelovanjem arhitekta Marka Mušiča na drugi strani Tomačevske ceste zgradila še monumentalno "mesto mrtvih".

Več o zgodovini in arhitekturi

VODENI OGLEDI

Vsako leto od marca do oktobra v sodelovanju s Turistično informacijskim centrom Ljubljana (TIC) organiziramo brezplačna vodenja po Žalah.

Obišči Žale

Virtualni ogled pokopališč

Vsa naša pokopališča si lahko ogledate virtualno kar od doma. Zaradi visoke kakovosti ogleda bodo nad njim navdušeni tako študenti in strokovnjaki kot radovedneži.

Več o virtualnem ogledu