Mušičeve Žale: kaj nam pripovedujejo zelene gomile in kamnite plamenice?
Žale običajno obiščemo z mislijo na nekoga. Že pred prihodom poznamo pot do njegovega groba ali pa lokacijo poiščemo na spletnem iskalniku grobov. Tisti, ki isti grob obiščemo večkrat, opazimo spremembe na poti, arhitekturi pa morda namenimo manj pozornosti.
Podobno je na vseh delih Žal. Tudi na Mušičevih Žalah se lahko večkrat sprehodimo mimo zelenih gomil in kamnitih plamenic, ne da bi poznali njihovo ozadje. Razumljivo, a škoda bi bilo spregledati zgodbe, ki jih pripoveduje arhitektura. Ko jih spoznamo, tudi prostor, po katerem hodimo, vidimo drugače.
Ob nedavnem odprtju novo urejenega dela ob Tomačevski cesti smo se odločili, da vam razvoj Mušičevih Žal predstavimo nekoliko podrobneje. Podoba tega dela Žal se razvija že več kot štiri desetletja. A nekatere zamisli, iz katerih je navdih črpal arhitekt Marko Mušič, segajo tisočletja v preteklost.
Začetek razvoja tega dela Žal: natečaj leta 1982
Arhitekt Mušič je s sodelavci leta 1982 zmagal na javnem natečaju za ureditev pokopališča zahodno od Tomačevske ceste proti Gramozni jami. Njihova temeljna zamisel: zasnovati obzidano mesto mrtvih, v katerem so grobna polja razporejena v strogo geometrijsko mrežo, med njimi pa potekajo z zelenjem obraščene poti.
Izraz “mesto mrtvih” morda koga začudi, vendar nam pomaga razumeti ureditev prostora. Dejansko gre za mesto. Mesto poti, prehodov, jasno razmejenih območij in krajev, kjer se ustavimo. Zelenje v njem pa povezuje posamezne dele in spremlja obiskovalca na poti skozi pokopališče.
Pomembnost in vsebinsko vrednost te ureditve izpostavlja tudi arhitekturni zgodovinar dr. Peter Krečič, ki Mušičeve Žale uvršča med najpomembnejše dosežke grobne arhitekture druge polovice 20. stoletja na Slovenskem.
Zakaj zelene gomile in kaj sporočajo?
Vsakdo, ki se je kdaj sprehajal po Mušičevih Žalah, je zagotovo opazil eno od glavnih posebnosti: zaobljene, z zelenjem prekrite vzpetine. Njihov nastanek je neločljivo povezan z osnovnim razmislekom: kako oblikovati prostor za raztros pepela in mu dati poseben pomen. Arhitekt Mušič je pred časom za našo jubilejno publikacijo povedal:
“Iskal sem motiv, ki bi imel silovitost sporočila, a tudi povezavo z našo deželo in z našo kulturo.”
Ob iskanju navdiha se je Mušič namreč naslonil na starodavne grobne gomile, imenovane tudi tumuli. Te so se v slovenski pokrajini ohranile kot sledovi poslednjih počivališč naših prednikov. Z oblikovanjem novih gomil je tako sodobno pokopališče povezal s tem davnim izročilom.
Zelene vzpetine, ki obiskovalcu pomirjajo oko, pripovedujejo o dolgi zgodovini poslavljanja in ohranjanja spomina. Njihova oblika pa obiskovalca poveže z generacijami, ki so mnogo pred nami iskale način, kako zaznamovati kraj, kjer počivajo njihovi bližnji.
Ta del Žal ima še eno posebnost, še eno zgodovinsko vrednost. Na tem delu pokopališča je namreč nastal tudi Gaj spomina, prvi prostor za raztros pepela v Sloveniji. In zato imajo Mušičeve Žale prav posebno mesto tudi v zgodovini pogrebnih navad pri nas.
Kamen iz Hotavelj in plameni, obrnjeni proti nebu
Mušičeve Žale imajo še en ikoničen element, to so kamnite plamenice. Na pogled spominjajo na bakle ali plamene, njihova oblika pa usmerja pogled navzgor. S tem se navezujejo na starodavno simboliko stebrov, ki povezujejo zemljo z nebesnim svodom.
Plamenice so izdelane iz kamna iz kamnoloma Hotavlje. Prepoznamo ga po značilnih rožnato-sivih odtenkih in razgibani teksturi. Na plamenicah se izmenjujejo gladko polirani detajli in grobo obdelane površine. In ko si plamenice ogledamo od blizu, lahko opazimo drobne razlike v barvi, strukturi in obdelavi kamna, ki soustvarjajo njihovo podobo.
Ko takšne podrobnosti poznamo, jih tudi lažje opazimo.
2026: novo urejeno območje na Novih Žalah
V začetku meseca smo ob Tomačevski cesti odprli nov del pokopališča. Novo urejeno območje nadaljuje zelene kaskade ob cesti in vključuje nov vhodni predel. S tem dopolnjuje prepoznavno podobo Mušičevih Žal.
Tudi nad razvojem tega dela pokopališča še vedno bdi arhitekt Marko Mušič, ki se je ob odprtju novega dela pokopališča zahvalil sodelavkam in sodelavcem Mestne občine Ljubljana in javnega podjetja ŽALE, ki smo premišljeno zasnovali projekt ter skrbno vodili postopno širjenje pokopališča. Ravno dolgoletno sodelovanje z istim vizionarjem nam omogoča, da se vsi razvojni koraki skozi leta povezujejo in ohranjajo njegovo prvotno zamisel.
Ob slavnostnem odprtju je naša direktorica Mojca Hucman dejala: “Z novim delom pokopališča tako ne pridobivamo le novih površin za pokope. Ustvarjamo nov prostor spomina, ki bo nekoč hranil zgodbe naših in prihodnjih generacij.”
Ob zaključku dodajamo še besede župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića, ki je ob odprtju novega dela pokopališča med drugim dejal: “Imamo Plečnikove Žale, ki so svetovno priznan dosežek, v naslednjih 15. do 20. letih pa bomo imeli tudi Mušičeve Žale, ki bodo, v to sem prepričan, postavljene na isti piedestal, kot so Plečnikove Žale.”
Ko boste naslednjič obiskali Mušičeve Žale, boste morda opazili kakšno podrobnost več. Pot do znanega groba bo ostala ista, ob njej pa boste poznali še kakšno zgodbo več. Tudi to so Žale.
Žale
Viri:
