Žale, prostor, kjer umirite svoj korak

Ljubljana je zelena. Je spoštljiva in multikulturna. Osvaja s čarom evropske prestolnice in intimnostjo mesta po meri človeka. Polna je bolj ali manj skritih kotičkov, kamor se lahko umaknete pred mestnim vrvežem. Med takšne prostore sodijo tudi Žale.

Prostor, ki ga pogosto povezujemo predvsem s spominom in slovesom, je tudi preplet izjemne arhitekture, narave, zgodovine in tišine. Je prava izbira za trenutke, ko si želite umiriti svoj korak in na življenje pogledati nekoliko drugače.

Arhitektura, ki pripoveduje zgodbe časa in vizionarstva

Obisk Žal je tudi priložnost za sprehod skozi arhitekturno zgodovino Ljubljane. Njihov verjetno najbolj prepoznaven del so Plečnikove Žale, ki jih je arhitekt Jože Plečnik zasnoval kot prostor slovesa z lastnim značajem, bogato simboliko in občutkom miru.

Plečnik si je zamislil Vrt vseh svetih, kompleks, zasnovan kot urejen sprehajalni park. Vhod vanj predstavlja monumentalni portal, ki simbolično ločuje mesto živih od mesta mrtvih. Za portalom se obiskovalcu odpirajo različne poslovilne kapelice, zasnovane za posamezne ljubljanske župnije. So različnih oblik in značilnosti, kar jasno kaže, da je vsak človek edinstven in da ima tudi vsako slovo svojo pot.

Arhitektura na Žalah ni le kulisa. Ni dodatek. 

S svojo raznolikostjo, razmerji in simboliko sooblikuje prostor, ki spodbuja tišino, razmislek, dostojanstvo in trenutek miru. 

Razvoj Žal se je nadaljeval tudi po Plečniku. Ta prostor so skozi leta zaznamovali trije veliki slovenski arhitekti. Peter Kerševan je v sedemdesetih letih zasnoval kompleks upepeljevalnice, poslovilnih dvoran in mrliških vežic, Marko Mušič pa je z Novimi Žalami zasnoval sodobno mesto spomina, ki se intuitivno prepleta z zelenimi potmi, grobnimi polji in umetno oblikovano krajino. Poseben del Mušičeve zasnove je Gaj spomina, prvi prostor za raztros pepela v Sloveniji.

(foto: Nino Kolarev)

A tudi s tem se vpliv različnih slovenskih umetnikov na podobo Žal ne konča. Med potmi lahko občudujete nagrobnike, kipe, spomenike in druge umetniške stvaritve priznanih slovenskih arhitektov, kiparjev in oblikovalcev. Eden takšnih presežkov je Kostnica žrtev prve svetovne vojne, zasnovana po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja. Več o zgodovini in arhitekturi.

Narava, ki prostor spreminja skozi leto

Pomemben del utripa in podobe Žal je tudi narava. Pokopališče Žale se razprostira na več kot 42 hektarjih, zato ga ne zaznamujejo le arhitekturne mojstrovine, temveč tudi dolgi drevoredi, zelenice, cvetlične zasaditve ter številne drevesne in rastlinske vrste. Te sooblikujejo prostor, ki se v vsakem letnem času nekoliko spremeni in ponudi drugačno zgodbo.

Ko se spomladi narava prebuja, Žale zaznamujejo sveže zelenje, vonji in barve prvih cvetov. Poleti obiskovalce razvajajo sence mogočnih dreves, jeseni dušo mirijo barviti drevoredi, pozimi pa Žale prinašajo čudovito tišino in umirjenost.

Da narava na Žalah ni zgolj podlaga za arhitekturo, temveč njen enakovredni del, je mogoče začutiti tudi v kompleksu arhitekta Petra Kerševana. Več kot 5.000 kvadratnih metrov funkcionalnih površin je večinoma skril pod zeleno streho, po njegovih besedah prvo tovrstno v Sloveniji. Pri tem je sledil viziji, da bi zelenje iz zunanjosti segalo tudi v notranjost objekta ter arhitekturo čim bolj povezalo z naravo.

Narava in njena raznovrstnost Žalam omogočata nežno spremljanje minevanja časa ter prostor napolnita z osupljivimi barvami, edinstveno svetlobo in posebnim razpoloženjem.

Žale so polne urejenih poti med drevoredi in zelenimi površinami, ki omogočajo pristen stik z naravo ter vam ponujajo priložnost, da se ustavite, umirite svoj korak in ste preprosto sami s svojimi mislimi.

Dobrodošli na Žalah.