Arhitektura

Med številnimi sistematičnimi ukrepi za modernizacijo Ljubljane po velikem potresu leta 1895 so se mestne oblasti odločile za novo pokopališče pri sv. Križu. Leta 1906 so pozidali majhno pokopališko cerkev, ob njej pritlično mežnarijo, vhod na pokopališče pa je bil urejen z dvema portaloma, in sicer na vsaki strani cerkve. Pokopališče so ogradili in do tja speljali eno izmed tramvajskih prog. Mestne oblasti so dovolj zgodaj prišle do spoznanja, da je potrebno tudi pogrebno dejavnost bolje organizirati in nadzorovati, zato so leta 1914 ustanovile Ljubljanski pogrebni zavod. Ta je postal eden ključnih dejavnikov, tako v razvoju samega pokopališkega prostora kot pozidave ključnih objektov, potrebnih za opravljanje pogrebnih dejavnosti.

Plečnikove Žale

V prvem desetletju po prvi svetovni vojni je želela tudi Ljubljana, podobno kot druga večja evropska mesta, reformirati tradicionalni način pokopavanja. Začeli so razmišljati o osrednji mrtvašnici ob pokopališču, k tem prizadevanjem pa so pritegnili arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957), ki je izdelal nekaj predlogov za širši poslovitveni kompleks. Proti koncu tridesetih let je do kraja razvil svojo vizijo. Zamisel enovite večfunkcijske mrtvašnice je korenito spremenil in razvil v obsežni kompleks Vrta vseh svetih v zelenju s simboličnim portalom, ki ločuje mesto živih od mesta mrtvih, ter vsakemu umrlemu namenil posebno vežico z imenom župnije, v kateri je prebival. Plečnikove Žale so bile dane v uporabo 7. julija 1940.

Na pokopališču so oblikovali številne nagrobnike najboljši slovenski umetniki in arhitekti , kot so Lojze Dolinar, brata France in Tone Kralj, Ivan Vurnik, Tine Kos, brata Boris in Zdenko Kalin, Edvard Ravnikar, Janez Boljka in drugi, a tudi Plečnik je postavil vrsto nagrobnikov in grobnih edikul, tako posameznikom kot redovnim skupnostim.

Še v času med vojnama so površino prvotnega pokopališča podvojili z novim zemljiščem, imenovanim Novo pokopališče. Povojna oblast pa je leta 1947 združila pogrebno podjetje Žale z upravljanjem z zemljišči, ki je bilo dotlej v domeni škofijskega ordinariata. Skrb tako za prostorski razvoj pokopališča kot za pogrebne dejavnosti se je obdržala vse do danes. V dobrih dvajsetih letih po vojni se je v severnem delu novega pokopališča izoblikoval grobni in spomeniški kompleks v spomin na žrtve druge svetovne vojne.

Nove Žale

Ob določanju novih meja širjenja pokopališča so začeli razmišljati tudi o novih oblikah pokopavanja. Iz tega premisleka je izšla odločitev za kremiranje posmrtnih ostankov in za žarne pokope. Ob severnem robu novega pokopališča je nastal kompleks krematorija z novimi poslovitvenimi vežicami po načrtih arhitekta Petra Kerševana in Biroja 71 iz Domžal. Od leta 1979 so se začeli pogrebi opravljati z »Novih Žal«, po posebni odredbi oblasti pa so popolnoma opustili pokopavanje s Plečnikovih Žal. Objekti so začeli propadati. Po spremembi oblasti leta 1990 so se odločili za temeljito prenovo Plečnikovih Žal in ponovno uvedli pokopavanje iz Plečnikovih vežic.

Mušičeve Žale

Na javnem natečaju za ureditev področja zahodno od Tomačevske ceste proti Gramozni jami leta 1982 je zmagal arhitekt Marko Mušič s svojimi sodelavci. Temeljni ideji obzidanega mesta mrtvih z grobnimi polji, ujetimi v strogo geometrično mrežo z zelenjem obraščenih poti, je pozneje dodal še veliko, umetno gomilo za raztros pepela z oltarno mizo in velikim križem na vrhu. Ob njenem vznožju je uredil nacionalni spomenik v spomin vsem padlim v bojih za samostojno Slovenijo leta 1991. Tudi Mušičeve Žale, kot se jih je oprijelo ime, sodijo med najpomembnejše arhitekturne dosežke na temo grobne arhitekture druge polovice 20. stoletja na Slovenskem.

Javno podjetje Žale se zaveda svoje posebne vloge med javnimi mestnimi zavodi, saj mora skrbeti za obsežno umetnostno bogastvo v krajinskem okolju ter za razvoj na novih pokopaliških površinah in hkrati za napredovanje obstoječega z nenehnim dviganjem ravni kakovosti umetnostnega, cestnega in parkovnega opremljanja na celotnem področju pokopališča. Zavezano je za samo podobo pogreba, za kakovost vseh storitev ter pietetnost v odnosih s svojci umrlih.

Avtor besedila: Dr. Peter Krečič

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

ŽALE Javno podjetje d.o.o.