Sončnice so čudovite rastline, z velikanskimi žareče rumenimi cvetovi, ki se obračajo za soncem, v vrt privabljajo ptičje petje. Manj znano je, da so sončnice uporabne kot razstrupljevalci, ki iz prsti potegnejo strupe, kot so arzenik, svinec in uran in da so jih prav v ta namen zasejali na širšem območju, ki ga je prizadela nesreča v Černobilu. Zaradi kombinacije lepote in uporabnosti so si sončnice prislužile kraljevski status med rastlinami.
Zakaj se sončnica obrača za soncem?
Zakaj in predvsem kako sončnice obračajo svoj cvet za soncem? To vprašanje je že pred tisočletji vznemirjalo ljudi, ki so tej rastlini zaradi njenega „čaščenja sonca" pripisovali posebne božanske lastnosti. V resnici gre za pojav, strokovno poimenovan heliotropizem, ki pri sončnicah poteka samo v času popka, torej preden se cvet popolnoma razcveti. Pogledovanje za soncem je pravzaprav posledica neenakomerne rasti stebla; auxini, snov, ki povzroča rast stebla, se pri sončnici kopiči na tisti strani stebla, ki v tistem trenutku ni neposredno osvetljena s soncem, zato ta raste hitreje in povzroči, da se cvet nagne na nasprotno stran. Ker sončnica raste zelo hitro, se s spreminjanjem lege sonca vsak dan večkrat spremeni tudi hitro rastoči del stebla. Ko se polno razcvetijo, sončnice ponavadi gledajo proti vzhodu.
Simbolika
Sončnični cvet, pravzaprav socvetje, saj en „cvet" v resnici sestavlja med 1000 in 2000 majcenih cvetov, nasajenih na glavo socvetja, so starodavne civilizacije že pred tisočletji povezovala s soncem in sončnimi božanstvi.
Danes je sončnica simbol ameriške zvezne države Arkansas in nacionalna roža Ukrajine, zaščitni znak britanskega Veganskega združenja, pogosto pa se uporablja tudi kot simbol ekoloških „zelenih" gibanj.
Večkrat so bile upodobljene tudi v umetnosti, gotovo najbolj znana umetniška upodobitev sončnic pa je Van Goghova serija olj na platnu, poimenovana enostavno "Sončnice" (v francoskem izvirniku Tournesols.